Zgodovinski dogodki so na pivo vplivali na najrazličnejše načine. Pivo in pivovarstvo sta se z njimi namreč vseskozi prepletala.
Naloga države je med drugim tudi zaščita interesov državljanov. Eden najpomembnejših državnih posegov je bil zakon o čistosti piva – Reinheitsgebot. Dobro znan je del, ki pravi, da se lahko »... za varjenje piva uporabljajo samo ječmen, hmelj in voda.« Zakon je bil, med drugim, namenjen zagotavljanju dostopnosti kruha po dostopnih cenah. Obstajal pa je še en vidik javnega zdravja. Pivovarji so pivu pogosto dodajali različne sestavine, npr. drevesno lubje ali gobe, da bi izboljšali njegovo obstojnost ali poskusili zakriti slabo kakovost. Tisti najbolj obupani so šli še dlje: uporabljali so celo vprašljive sestavine, kot so saje, kreda ter kokošja kri. Ni čudno, da je bil uveden pivovarski zakon, ki je dolgoročno vplival na pivovarje po vsem svetu.
Zgodovinski in verski dogodki v Evropi v 16. stoletju so vplivali tudi na porast pomembnosti hmelja. V srednjem veku so pivovarji namesto hmelja običajno uporabljali t. i. gruit. Gruit je bil v bistvu mešanica različnih lokalnih zelišč, ki so jih uporabljali kot konzervans za pivo in kot začimbo. Mešanica je vsebovala sweet gale (to je rastlina, ki se uporablja v proizvodnji zdravil. Ljudje jo uporabljajo za lajšanje prebavnih motenj in oblažitve serbenja), navadni pelin, rman, bršljansko grenkuljico, jesensko vreso, rožmarin kot tudi druge lokalne zeli. Nekateri zapisi poročajo celo o uporabi halucinogenih rastlin. Proizvodnjo gruita je nadzorovala Katoliška cerkev. To so spremenili Martin Luther in protestantsko gibanje. Martin Luther je kot nasprotnik Cerkve ter pivoljub namreč spodbujal k uporabi hmelja v proizvodnji piva namesto gruita. Na voljo je bilo namreč zadosti hmelja, ki pa ni bil obdavčen. Sčasoma je postalo jasno, da daje hmelj pivu boljšo stabilnost, zato je začela priljubljenost gruita upadati.
Industrijska revolucija je igrala pomembno vlogo v ustanovitvi pivovarne Staropramen. Leta 1845 so odprli železniško povezavo med Dunajem in Prago. Praga je zahvaljujoč cvetoči industriji naglo rasla, kar je vodilo v preseljevanje ljudi s podeželja v mesta. To je postalo še posebej očitno v praškem okolišu Smíchov, kjer je bila ustanovljena pivovarna Staropramen. Vedno številčnejši delavski sloj je imel številne potrebe, veliko je bilo predvsem povpraševanja po pivu. Po napornem dnevu v tovarni je bilo pivo brez dvoma ena svetlejših točk dneva. Jan Kohout in Vilem Pick nista bila zadovoljna z njegovo kakovostjo, zato sta odprla svojo pivovarno. Ostalo je preteklost.
Zgodovinski dogodki torej pogosto vplivajo na pivo. Včasih pa je obratno in je pivo tisto, ki kroji zgodovino. Kot takrat, ko je kapitan ladje Mayflower leta 1620 pristal v Novi Angliji namesto južneje na ozemlju današnjih ZDA – ker mu je zmanjkalo piva!
