Pivo, ki ga pijemo, je rezultat znanja, izkušenj, številnih izjalovljenih poskusov in seveda tudi gole ljubezni do piva. Že preden se vse te stvari pretvorijo v pivo, se kažejo v njegovem receptu.
Ampak še preden pivovar sploh lahko začne pisati recept, mora poskrbeti za naslednje stvari. Prva stvar je imeti idejo, kakšen napitek bi želel zvariti za svoje stranke. Druga stvar pa je raziskati vse sestavine in različne postopke, ki so potrebni za dosego želenega okusa.
Najboljši del varjenja piva je, da ni nobenih omejitev. Zgolj vprašajte se, »Kaj pa, če ...«, in se že lahko porodi nova ideja. Čeprav ni zgodovinskih zapisov, ki bi to potrjevali, je zelo verjetno, da so prav tako nastale nekatere vrste piva Staropramen. Tako kot v 19. stoletju, ko je naš sloviti pivovar Michael Trnka ustvaril pivo Desetka. Njegova ideja je bila povsem razdelana – ustvariti pivo polnega okusa, a z manj alkohola, ki bo namenjeno delavcem, ki so živeli v soseski Smichov, kjer se je nahajala tudi njegova pivovarna. Tako se je začela zgodba našega piva 4% ABV.
Pivovar lahko tudi začne z naborom sestavin in ugotovi, kam ga bodo te pripeljale. Tukaj je par nekoliko novejših primerov:
»Kaj, če bi v pšenično pivo dodali začimbo?« (Nefiltrirano, varjeno s koriandrom).
»Kaj, če bi zahmeljali naše pivo z res ogromno hmelja?« (Izbor, varjeno s tremi različnimi sortami hmelja).
»Kaj, če bi uporabili pražen ječmen, da bi dobili temnega ležaka s polnim telesom, malo alkohola?« (Temno).
Preden pivovar ustvari novi recept, mora najprej poiskati koncept novega piva. Šele ko ga odkrije (tako kot v zgornjih primerih), lahko zapiše recept, ki nato postane vodnik in opomnik celotnega procesa. Kdo bi vedel, kaj bo naslednje vprašanje, ki bo Staropramen privedlo do novih vrst piva na našem pivovarskem popotovanju.
